INTERVENTNI ZAKONI (II. DEL)

KRATEK PREGLED SPREJETE INTERVENTNE ZAKONODAJE – »KMETIJSTVO, PRAVOSODJE, KREDITI PODJETJEM IN JAVNO FINANČNO PODROČJE«

Na področju kmetijske dejavnosti (povzetek):

ZAKON O INTERVENTNIH UKREPIH NA TRGU KMETIJSKIH PRIDELKOV, ŽIVIL, ŽIVALI IN GOZDNO LESNIH SORTIMENTOV ureja trg kmetijskih pridelkov, živil in živali z namenom, da se zagotovi prehrana prebivalcem Republike Slovenije.

Ukrepi na področju kmetijskih pridelkov in živil:

Omejitev ali prepoved dajanja na trg (izvoza) kmetijskih pridelkov, živila ali živali na ozemlje drugih držav;
Omejitev ali prepoved dajanja na trg (uvoza) kmetijskih pridelkov, živila ali živali iz ozemlja drugih držav;
Omejitev višine cen kmetijskih pridelkov, živil ali živali v celotni verigi preskrbe s hrano
Določitev začasnega upravljavca kmetije;
Začasno postavljanje ali uporaba objektov za namen skladiščenja pridelkov in živil.

Prve tri ukrepe bo odrejal minister pristojen za kmetijstvo v soglasju z ministrstvom za gospodarstvo.

O četrtem in petem ukrepu pa bo odločalo ministrstvo za kmetijstvo v upravnem postopku, vendar za peti ukrep ni jasno, kdo ga predlaga. Zoper odločitve upravnih organov je možno pričeti upravni spor, ki pa ne bo zadržal izvršitve odločbe. V primeru četrtega in petega ukrepa bo morala Vlada RS sprejeti še poseben predpis za določanje postopka in tudi višine nadomestila za lastnika zemljišča.

Župani bodo po posvetu s kmetijsko svetovalno službo in s soglasjem začasnega upravljavca lahko predlagali začasnega upravljavca kmetije po vrstnem redu, ki ga določa ta zakon. V kolikor začasnega upravljavca ne bo mogoče določiti po vrstnem redu pa se kot upravljavca določi enota kmetijsko svetovalne službe.

Ukrepi bodo lahko trajali največ šest mesecev od uveljavitve tega prepisa, zato se postavlja vprašanje trajanja vse predvidenih postopkov potrebnih za uresničitev dejanj ter, kaj urejanja odnosov z lastniki zemljišč po končanju trajanja ukrepov.

Ukrepi na področju »lesa«:

Minister pristojen za gozdarstvo bo lahko v soglasju z ministrom za gospodarstvo odredil omejitev ali prepoved dajanja na trg gozdno lesne sortimente, sekance ali lesne pelete z območja EU oziroma tretje države.

Podobno oziroma na podoben način bo urejena kot v primeru kmetijskih pridelkov in živil postavitev, uporaba ali vzdrževanje objektov za skladiščenje gozdno lesnih sortimentov.

Tudi v tem primeru bodo ukrepi lahko trajali največ šest mesecev od uveljavitve tega ukrepa.

Sankcije:

Nad izvajanjem tega zakona bodo bdeli cariniki ter tržni in kmetijski inšpektorji, pri čemer bodo lahko pravni osebi za kršitve odmerjali globo v razponu od 10.000 do 20.000 eurov, samostojnemu podjetniku posamezniku od 5.000 do 15.000 eurov, odgovorna oseba pravne osebe bo lahko plačala globo v višini 600 do 1.800 eurov in posameznik od 1.500 do 10.000 eurov. Zakon predvideva hitri prekrškovni postopek.

Na področju sodnih (pravosodje), upravnih in javnopravnih zadev (povzetek):

ZAKON O ZAČASNIH UKREPIH V ZVEZI S SODNIMI, UPRAVNIMI IN DRUGIMI JAVNOPRAVNIMI ZADEVAMI ZA OBVLADOVANJE ŠIRJENJA NALEZLJIVE BOLEZNI SARS-CoV-2 (COVID-19) določa začasne ukrepe na teh področjih, ki veljajo do sprejetja sklepa Vlade RS o končanju le-teh, vendar najdlje do 01.07.2020.

Na podlagi Zakona o sodiščih je že bila sprejeta Odredba predsednika Vrhovnega sodišča z dne 13.3.2020 (v nadaljevanju: odredba), ki je ena izmed ključnih predpostavk za razumevanja delovanja sodišč do zaključka trajanja ukrepov z namenom preprečevanja širjenja epidemije COVID 19.

Sodišča na podlagi odredbe odločajo samo v nujnih primerih, ki so naslednji:

– preiskave in sojenje v kazenskih zadevah, v katerih je obdolžencu odvzeta ali omejena prostost, ter v kazenskih zadevah tujcev, ki ne prebivajo v Republiki Sloveniji,

– postopek v zadevah zavarovanja, (odločitev predsednika Vrhovnega sodišča RS)

– izvršilne zadeve v zvezi z vzgojo in varstvom otrok ter preživninskimi obveznostmi, ki izhajajo iz zakona,

– nepravdne zadeve o pridržanju oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah,

– menični in čekovni protesti ter menične tožbe, (odločitev predsednika Vrhovnega sodišča RS)

– spori za objavo popravka objavljene informacije, (odločitev predsednika Vrhovnega sodišča RS)

– popis zapustnikovega premoženja, razen v primerih, ko je potrjena smrt zapustnika zaradi okužbe s koronavirusom ali je vzrok smrti neznan, (odločitev predsednika Vrhovnega sodišča RS)

– zadeve prisilne poravnave in stečaja (v postopkih zaradi insolventnosti sodišča ne razpisujejo javnih dražb in drugih opravil, ki zahtevajo osebne stike upraviteljev, udeležencev in drugih oseb v teh postopkih), (odločitev predsednika Vrhovnega sodišča RS)

– druge zadeve, za katere tako določa zakon. (odločitev predsednika Vrhovnega sodišča RS)

Razen v nujnih zadevah v času trajanja posebnih ukrepov procesni roki ne tečejo, prav tako se ne vročajo sodna pisanja. Na mestih, kjer sem zapisal, da velja odločitev predsednika VS RS, lahko ta odloči, da zadeva NI NUJNA.

Če je bilo sodno pisanje kljub vsemu vročeno, začnejo teči procesni roki prvi naslednji dan, ko prenehajo veljati posebni ukrepi.

V času trajanja posebnih ukrepov, razen v primeru nujnih zadev stranke, njihovi pooblaščenci in druge osebe: ne smejo vstopati v sodne stavb, vlagajo svoje vloge le po pošti ali preko portala eSodstvo in za komunikacijo s sodišči uporabljajo objavljene elektronske naslove in telefonske številke v času uradnih ur.

Osebam, ki kažejo jasne znake okužbe zgornjih dihal (kašelj, kihanje, oteženo dihanje), se prepreči vstop v sodno stavbo.

Interventni zakon pa odredbo še širi, saj določa, da roki za uveljavitev pravic strank v sodnih postopkih ne tečejo, prav tako ne tečejo v sodnih zadevah, ki niso nujne po odredbi. Prav tako ne teče rok za vložitev ustavne pritožbe. V RS se torej v času trajanja ukrepov zoper bolezen COVID-19 zadržijo procesni roki, zadržijo se materialni procesni roki za uveljavljanje pravic strank tako pred sodišči kakor tudi v upravnih postopkih, ko so organi posameznikom naložili določeno ravnanje.

V upravnih postopkih in drugih javnopravnih zadevah roki za opravljanje procesnih dejanj strank, za izpolnitev materialnih obveznosti ter roki za opravljanje procesnih dejanj organov, občin in drugih nosilcev javnih pooblastil ter izdajanje upravnih aktov ne tečejo. ROKI ZA UVELJAVITEV MATERIALNIH PRAVIC V UPRAVNIH ZADEVAH, ki se iztečejo v času trajanja interventnega zakona, se bodo iztekli osmi dan od prenehanja ukrepov iz tega zakona. Zakon določa izjeme od tega pravila, zato je potrebno biti v upravnih in drugih javnopravnih zadevah previden!

Upravni organi v času trajanja interventnega zakona ne bodo sprejemali pisnih in ustnih vlog ter ustnih izjav strank razen, če bo šlo za skrajšani ugotovitveni postopek (npr.: če obstaja nevarnost za življenje in zdravje ljudi, za javni red in mir, za javno varnost, …)

Pisne vloge se v tem času lahko vlagajo po elektronski poti brez varnega elektronskega podpisa, če je mogoče identiteto pošiljatelja ugotoviti na drug način.

Osebno vročanje dokumentov v upravnih zadevah na podlagi 87. člena ZUP se ne opravlja, razen v nujnih dokumentov! Če je osebna vročitev vseeno izvedena po uveljavitvi tega zakona in ne gre za nujno zadevo, začnejo roki teči po prenehanju ukrepov oziroma najkasneje 2. julija 2020.

Notarji, državno odvetništvo in državni tožilci poslujejo pod prilagojenimi pogoji (predhodne najave po telefonu, več uporabe elektronske pošte, zgolj nujni stiki, ipd.). Notarske pisarne pa se bodo lahko na podlagi tega interventnega zakona tudi začasno zaprle.

Na področju kreditov (povzetek):

ZAKON O INTERVENTNEM UKREPU ODLOGA PLAČILA OBVEZNOSTI KREDITOJEMALCEV naj bi glede na zapisane cilje zmanjšal likvidnostne težave podjetij zaradi epidemije virusa, ohranil zaposlitve ter na sploh olajšal položaj podjetij v teh kriznih časih.

Zakon daje bankam in hranilnicam na predlog dolžnika odobrijo odlog plačila iz kreditne pogodbe za obdobje dvanajstih mesecev, če posamezne obveznosti, za katere se zahteva odlog, še niso zapadle v plačilo. Kreditojemalec je gospodarska družba, zadruga, fizična oseb – če zaposluje delavce, samozaposlene ter nosilec kmetijskega gospodarstva in mora v roku 6 mesecev po preklicu epidemije nasloviti na banko vlogo za odlog plačila kreditnih obveznosti.

Vsa podjetja (velika, srednja, majhna in mikro) morajo z vlogo poleg opisa situacije podati banki tudi izjavo, da so imela na dan 31.12.2019 poravnave vse obveznosti iz naslova davkov, obveznih prispevkov in drugih dajatev. Enako velja celo za podjetja, ki jim je bila z odločitvijo države ali občine začasno prepovedana prodaja izdelkov!

Zakon pa dovoljuje podjetjem, da se lahko z banko dogovorijo tudi za ugodnejše pogoje vračanja kredita.

Interventni zakon dodatno nalaga kreditojemalcu, da mora enkrat mesečno poročati banki o svojem poslovnem položaju. Banka lahko (sme) po interventnem zakonu enostransko prekine odlog plačila, če kreditojemalec ne poroča o svojem položaju, če je izboljšal svoj gospodarski položaj ali, če je kreditojemalec dajal lažne podatke.

Mehanizma, ki v tem zakonu sploh koristita kreditojemalcem, je ta, da po izteku obdobja odloga plačila zapade v plačilo naslednji obrok skladno z določbami kreditne pogodbe in da, odlog plačila ne vpliva na izračun posameznega obroka v skladu s kreditno pogodbo. Delno koristi še časovno nekoliko preložena obveznost bank, da izvedejo pregled kreditojemalcev po Zakonu o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma.

Zakon daje državi možnost, da se kaznuje banka in zavarovalnica, ki ne odobri kreditojemalcu brez utemeljenega razloga odloga plačila iz kreditne pogodbe v skladu z 2. in 3. členom tega zakona. Težava pa bi lahko nastala v praksi, saj bo za podjetja pomembna hitrost izvedbe ukrepov (odloga plačila kreditov) in jim naknadno odobren odlog obrokov kreditov, kljub drugim pravnim možnostim, morda ne bo več koristil.

Na področju javnih financ s poudarkom na posledicah za fizične in pravne osebe (povzetek):

ZAKON O INTERVENTNIH UKREPIH NA JAVNOFINANČNEM PODROČJU kot bistveno določa zamik rokov za predložitev davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, davčnega obračuna od dohodkov pravnih oseb, roka za priglasitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, zamik določitve nove davčne osnove v letu 2020, zamik skrajnih rokov za oddajo letnih poročil, odlogi od plačil davčnih obveznosti itd.

Davčnemu organu se predloži davčni obračun od dohodka iz dejavnosti najpozneje do 31.maja 2020 za leto 2019.

Davčni zavezanec, ki sestavlja davčni obračun za davčno obdobje, ki je enako koledarskemu letu predložiti davčnemu organu davčni obračun davka od dohodka pravnih oseb najpozneje do 31. maja 2020 za leto 2019. V primeru, da se davčno obdobje razlikuje od koledarskega leta pa sme predložiti davčni obračun v dveh mesecih po izteku roka iz 358. člena ZDavP-2.

Normiranci (308. člen ZDavP-2) priglasijo davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov za davčno leto 2020 najpozneje do 31.maja 2020 oziroma do poteka roka za preložitev obračuna akontacije dohodnine ali dohodka iz dejavnosti.

V kolikor normiranci do 31.maja 2020 ne bodo obvestili davčnega organa o prenehanju ugotavljanju davčne osnove, se bo upoštevalo, da so priglasili davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov v davčnem obračunu za predhodno obdobje oziroma obdobje.

Davčni zavezanci smejo pri zahtevi za spremembo predhodne akontacije oziroma akontacije dohodnine ali davka od dohodkov pravnih oseb priložiti tudi tekoče podatke.

ZPIZ – zavarovalna osnova za leto 2020 se bo prilagodila glede na zadnji obračun akontacije dohodnine oziroma dohodnine od dohodka iz dejavnosti za mesec po mesecu, v katerem je bil obračun davka predložen davčnemu organu – najpozneje za mesec junij.

Davčni organi bodo smeli odložiti plačilo davka za čas do dveh let oziroma dovoliti obročno plačevanje davkov zaradi izgube sposobnosti pridobivanja dohodkov v obdobju ukrepov zoper epidemijo virusa COVID 19., pri čemer bo moral davčni organ odločiti v roku 8 dni od prejema vloge davčnega zavezanca. Odlog plačila bo veljal tudi za akontacijo davka in davčne odtegljaje. Prednost tega ukrepa za davčne zavezance (pravne, fizične osebe) je to, da se ne bodo obračunale obresti – tudi zamudne ne. Določilo 7. člena tega interventnega zakona je potrebno brati skupaj najmanj še z določili 101., 102 in 103. člena ZDavP-2.

Davčni organi bodo najpozneje do 20. junija 2020 sestavili informativni izračun dohodnine.

Davčni zavezanec rezident mora informativni izračun dohodnine za leto 2019 , če mu informativni zračuna dohodnine ni bil vročen do 15. julija 2020, vložiti napoved za odmero dohodnine do 31. avgusta 2020.

Zastaranje davčne izvršbe: V času trajanja ukrepov in če davčni zavezanec izkoristi možnosti po interventnem zakonu ne tečejo roki za zastaranje pravice do izterjave davkov, ampak je zastaranje te pravice zadržano.

Nadalje so v 10. , 11. in 12. členu tega interventnega zakona določeni ukrepi na področju javnih financ (zadržanje izvrševanja proračuna države, prerazporeditve in sprememba rokov za oddajo letnih bilanc in zaključnih poročil.

SKLEP:

Država je pripravila še štiri interventne zakonske ukrepe. Na področju kmetijskih pridelkov, živil in lesnih produktov, se bo lahko država v praksi največ posvečala prepovedi uvoza oziroma izvoza posameznih produktov. Medtem, ko je institut »začasne nacionalizacije« kmetijskih kapacitet in uporabe, izgradnje objektov glede na predvideno trajanje ukrepov v zvezi probematike COVID – 19 in vse nadaljnje postopke v praksi zelo težko izvedljivo. S posegi v delovanje pravosodnih, upravnih in drugih organov je država primarno uredila tek zastaralnih rokov – vključno z materialnimi in jasneje uredila stanje na tem področju v času ukrepov zoper COVID-19. Tudi predsednik Vrhovnega sodišča RS je s tem zakonom dobil nekatera dokaj jasna navodila za poseganje v postopke pred sodišči. Interventni zakon na področju kreditov po moji oceni nima velike praktične vrednosti in bodo kreditojemalci v resnici še naprej prepuščeni volji (oceni) bank in zavarovalnic. Težko je pričakovati, da bodo zagrožene globe v resnici imele velik vpliv na odločitve kreditodajalcev, saj ne obstaja ustrezen mehanizem ugotavljanja utemeljenosti zavrnitve vlog kreditojemalcev. Ker je časovna komponenta za kreditojemalce izjemnega pomena, obstaja glede na druge zakone in prakso upravičen dvom, da bodo postopki zoper kreditodajalce tekli hitro in glede na tematiko tudi vsebinsko utemeljeno. Interventna davčna zakonodaje pa v glavnem vnaša institute časovnega zamika v korist davčnih zavezancev, vendar brez resnih pozitivnih davčnih posledic.

Ljubljana, 23.3.2020

Odvetniška družba Grešak o.p., d.o.o.