INTERVENTNI ZAKONI (IV.DEL) – NEKATERI POGLEDI NA ZIUZEOP S POUDARKOM NA GOSPODARSTVU, DELODAJALCIH IN ZAPOSLENIH

INTERVENTNI ZAKONI (IV.DEL) – NEKATERI POGLEDI NA ZIUZEOP S POUDARKOM NA GOSPODARSTVU, DELODAJALCIH IN ZAPOSLENIH

Dne 11.4.2020 je pričel veljati pričakovani Zakon o interventnih ukrepih epidemije covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (v nadaljevanju: ZIUZEOP). ZIUZEOP je bil glede na izjave nekaterih v javnosti pričakovan kot celota vseh ukrepov zoper škodljive posledice epidemije covid-19. Kot kaže pa bo dobil še precej nadaljevanj – ne samo v smislu novih zakonov, ampak zelo verjetno tudi upravnih in sodnih odločb. Odločitve številnih prejemnikov državnih sredstev iz interventnih zakonov bodo v naslednjih mesecih zelo pomembne za nadaljnje življenje gospodarstva in ohranitve delovnih razmerij.

Izpostavljamo nekatera odprta vprašanja, ki so nam ob branju in poskusu razumevanja ZIUZEOP preprosto povedano padla na pamet. Ukvarjali smo se z vprašanji, ki so po vsebini bolj povezani z gospodarstvom ter delovnimi razmerji.

***

Uvodoma moramo izpostaviti sistematiko zakona, ki podobno kot Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) posega na različna pravna področja. Iz prakse lahko mirno napišemo, da je tako napisane norme običajno težje brati, ker jih je potrebno povezovati z normami temeljnega zakona posameznega področja ali z normami drugih interventnih zakonov, ki so napisane drugje. Takšna urejenost zakonodaje je lahko zaradi večje preglednosti vseh ukrepov (ker so zbrani na enem mestu) prednost, če gre za kratke ali zaključene dopolnitve področnih zakonov. Zadeva pa lahko postane nepregledna (v praksi pogosto neuporabna), če se v vsebini in v izhodišču z drugimi zakoni prepleta ali celo ruši temeljna pravila drugih zakonov. Na primer: institut čakanja na delo doma se glede na ZDR-1 spreminja od začetka epidemije naprej v dveh interventnih zakonih tako po dolžini trajanja ukrepa, pogojih delodajalca za izvedbo tega ukrepa, vprašanju večkratne vrnitve delavce na delovno mesto v določenem obdobju, izvedbi ukrepov po ZFPPIPP. Čeprav poskušajo prehodne določbe ZIUZEOP pojasniti vpliv tega zakona na druge interventne zakone (v primeru čakanja na delo doma – ZIUPPP) pa si uporabnik mora pomagati tako, da bere vse tri zakone hkrati.  Praktični zaključek je, da ZIUZEOP ni mogoče brati povsem samostojno t.j. brez vpogleda v druge predpise in zakone.  ZIUZEOP ni niti prvi niti zadnji interventni zakon povezan z obstojem epidemije virusa COVID-19, zato bo vprašanje preglednosti ukrepov v prihodnje še kako pomembno vprašanje. Razumljivost in preglednost zakonodaje sta ključna tudi za učinkovitost ukrepov. Interventni posegi v gospodarstvu ter pravice in obveznost iz delovnih razmerij morajo biti še posebej jasne in enostavne za uporabo, saj lahko v nasprotnem primeru naredijo precej škode tako podjetju kot tudi posamezniku.

Na več mestih je bila do sedaj izpostavljena problematičnost nekaterih ukrepov s stališča ustavnosti ZIUZEOP, saj postajajo nekatere pravne norme, kar se tiče uveljavljanja posameznih pravic nepregledne ali celo nerazumljive (recimo: pogoji upravičenih delodajalcev za pridobitev državnih subvencij ali pomoči ter njihove višine so arbitrarni). V praksi bo zanimivo videti, ali se bodo določbe interventne zakonodaje znašle pred sodišči in kakšen vpliv bodo imela sodišča na dokončno podobo te zakonodaje. Dejstvo je, da bo šlo pri nekaterih navidezno preprostih vprašanjih v praksi zelo verjetno morda za kompleksne pravne odgovore.  Še eno zanimivo in aktualno vprašanje v praksi bo tudi prenehanje posameznih začasnih ukrepov v povezavi s tekom različnih rokov, uveljavljanjem materialnih in procesnih pravic in podobno.

V tem trenutku se je potrebno še posebej v vlogi gospodarstvenika in delodajalca preprosto sprijazniti s tem, da je potrebno več naporov kot je to običajno vložiti v interventno ter drugo zakonodajo ter si na ta način čim bolj pomagati.

***

Prej splošno opisani prepleti določb ZIUZEOP z drugimi zakoni imajo v praksi za uporabnike lahko številna vprašanja. To lahko vidimo recimo na primeru ZIUOPOK t.j. Zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev) in ZIUZEOP:

Na podlagi dikcije 1. odstavka, 2. člena ZIUOPOK bi lahko sklepali, da je odlog pri odplačevanju kredita, kot ga določa ZIUOPOK obvezen. ZIUOPOK ne določa nobenih omejitev glede izpolnjevanja kreditnih obveznosti do zaprosila za odlog (torej ali je kreditojemalec predložil vso zahtevano dokumentacijo, redno poročal, zagotovil ustrezna zavarovanja…). Ob nadaljnjem branju ZIUOPOK pa je odlog odplačila kredita vseeno odvisen od presoje bank. Pojavi se naloga bank, da najde kriterije in pogoje za odobritev odloga. Banka ne glede na obveznost v resnici presoja utemeljenost pogojev (tj. prizadetost poslovanja kreditojemalca zaradi epidemije) in načrta za vzpostavitev likvidacije. Banka sme sama odlog skrajšati/ga prekiniti , če oceni (na podlagi česa?), da je to upravičeno (čeprav posebnih kriterijev ni določenih) ali če se banka ugotovi, da so bili predloženi podatki lažni oz. kreditojemalec ne poroča redno o izvajanju načrta za vzpostavitev likvidnosti in spremembah poslovnega položaja. Ne glede na namen ali nakazane rešitve v ZIUOPOK pa bodo banke morala v resnici presojati odlog odplačevanja kredita, pri čemer se poraja še dodatno vprašanje, kako bo Tržni inšpektorat RS v resnici lahko kontroliral strokovnost bank pri presoji kriterijev za odlog kreditov.

Nadalje ZIUZEOP posega tudi na področje zavarovanj za kredita. Glede na spremembo 1. odstavka, 5. člena ZIUOPOK, ki jo je prinesel ZIUZEOP,  se avtomatično podaljšajo tudi pogodbe o zavarovanjih za kredite, kar bi lahko rešilo vprašanje ustreznosti zavarovanja kreditov, vendar pa ne more biti jasno, kaj to pomeni za hipoteke z ročnostjo? Glede na predpise, ki urejajo delovanje zemljiške knjige, se ročnost vpisane hipoteke, ne bi smela kar spremeniti. Načeloma ne vidimo težav pri fizičnih osebah, ki imajo praviloma vpisane hipoteke brez časovnih omejitev. Do težjega odgovora, kaj bo s trajanjem zavarovanja, pa pridemo na primer pri institutu maksimalne hipoteke, ki ni na odpoklic, ampak ima določen datum zapadlosti? Se ta tudi kar spremeni ali je pač banka za obdobje moratorija brez zavarovanja? Mora kreditojemalec zagotoviti drugo zavarovanje? Kako? Največkrat nima drugih nepremičnin, ostala zavarovanja so bistveno dražja, kdo krije stroške tega dodatka k kreditu? Na koncu se lahko zgodi, da bo banka kot »močnejša stranka« v kreditnih razmerjih lahko izsilila dodatna zavarovanja, dodatne stroške kreditojemalcem ali pa jih bo kako drugače obremenila, ker je banka pač dolžna za svoje kredite imeti ustrezna zavarovanja.

Vzpostavlja se tudi vprašanje uresničevanja instituta odloga kredita v ZIUOPOK ter doseganja koristi za kreditojemalca, če se bo kreditojemalec hkrati poslužil recimo drugih ukrepov interventne zakonodaje. Prav lahko se bo kreditojemalcu v trenutku zgodilo, da bo zaradi svoje pridnosti oziroma skoraj zaključene sanacije poslovanja državi vračati prejeta državna nadomestila oziroma pomoči po ZIUZEOP ter pri bankah nadaljevati redno odplačevanje obrokov kredita povišanih za obresti ter dodatne stroške novih zavarovanj.

***

ZIUZEOP posega kot rečeno tudi na druga pravna področja  – začasni ukrepi iz tega zakona vplivajo na primer na področne zakone kot so: področje vzgoje in izobraževanja, davke pa vse do bivanja tujcev v Sloveniji, itd.

Tako boste morda kot upnik ali kot dolžnik zašli na sivo polje odložitve izvrševanja sklepov o izvršbi, saj ZIUZEOP vzpostavlja nov institut odloga izvršbe na podlagi samega zakona in to poleg teh, ki so trenutno poznani v Zakonu v izvršbi in zavarovanju.  Področje izvršitve sklepov o izvršbi, recimo prenos denarnih sredstev iz TRR-ja dolžnika na upnika, je skoraj vedno zelo občutljiva tematika.  ZIUZEOP bo množično vplival na pravice in obveznosti posameznikov ter podjetij v delovnih razmerjih ter na področju pridobivanja in izplačil subvencij ali pomoči zaradi epidemije virusa covid-19, kar je v javnosti precej poudarjeno zaradi svojega neposrednega vpliva na življenje posameznika.

Na tem mestu pa želim izpostaviti določbo 99. člena ZIUZEOP, ki na široko odpira vrata državi za vračilo prejetega po tem zakonu. Tako bodo morali prejeto vračati subjekti, ki so s strani države prejeli povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo, povračilo nadomestila plače delavcem, ki zaradi višje sile niso mogli opravljati dela, bili oproščeni plačila prispevkov ali pa so uveljavili izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka, če bodo ravnali v nasprotju s tem členom.  Kot je trenutno razumeti situacijo v zvezi s tem členom bo država »avtomatično« oprostila delodajalca plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za delavce, ki delajo ter mu naložila plačilo kriznega dodatka v višini 200 eurov za vse zaposlene, razen za tiste, ki presegajo določen cenzus treh minimalnih plač. Kljub temu, da delodajalec morda ne želi plačati 200 eurov in bi delavcu namesto tega iz svojega žepa plačal prispevke (v praksi so zneski praviloma podobni), bo moral delodajalec takojšnji »samoprijavi« navkljub delavcu izplačati 200 eurov kot neobdavčen prihodek, hkrati pa bo moral državi plačati glavnico in zamudne obresti za »oproščene« prispevke. Delodajalci se temu sploh ne morejo izogniti in so v položaju, ko bodo po zakonu zavezani plačati več samo zato, ker poslujejo in jih posledice epidemije Covid-19 niso dovolj prizadele. Kot je sedaj razumeti to določbo morajo gospodarske družbe vrniti prejeta sredstva tudi v primeru, če bi si v letu 2020 družbeniki izplačali dobiček iz preteklih let ali pa če bi si v poslovodstvu v letu 2020 izplačali karkoli, kar bi lahko predstavljalo plačilo za poslovno uspešnost ali nagrado za poslovanje. Pri tem je verjetno potrebno določila razumeti tako, da velja tudi za plačila in  nagrade za pretekla poslovna leta. Težava te določbe za samozaposlene pa je očitna, saj samozaposleni zaradi enotnosti premoženja ne ustvarjajo dobička. V povezavi z določbo 2. odstavka 22. člena ZIUZEOP (»Do pomoči so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20% glede na isto obdobje leta 2019 in v drugem polletju 2020 ne bodo dosegli več kot 50% rast prihodkov glede na isto obdobje leta 2019 in naprej«) se zdijo kriteriji določbe 99. člen ZIUZEOP v praksi precej zakomplicirani, če bo delodajalec ali delodajalec želel obdržati »pomoč« države in sicer že zgolj zaradi razlogov, ker gibanja trgov za vsakogar in vedno ni mogoče povsem natančno določiti.  Končno pa tudi, če bo delodajalec uspel svoje poslovanje nekako obdržati v mejah višin iz tega zakona nima nobenega zagotovila, kako bo z izplačilom dobička družbenikom ali nagrad poslovodstvu v naslednjih letih.

Za zaključek tega prispevka v zvezi z ZIUZEOP in drugo interventno zakonodajo lahko zapišemo le-to, da bo prihodnost pokazala, ali in kateri ukrepi so bili v resnici učinkoviti za posamezen subjekt.  V tem trenutku zato vsem svetujemo povečano aktivnost glede spremljanja interventne zakonodaje in druge zakonodaje ter aktivnost pri razmišljanju in vpeljavi pravnih-finančnih instrumentov, če ste bili kot gospodarstvenik z epidemijo covid-19 že oškodovani ali pa vas nastanek škode resno ogroža.

Ljubljana, 14.4.2020

Odvetniška družba Grešak o.p., d.o.o.